Naj potrpežljivost opravi popolno delo in to štejmo v čisto radost!

Pred dvema letoma je moj najmlajši brat Chad stopil skozi tančico. Z njegovim prehodom na drugo stran je ostala praznina v srcu tako moje svakinje Stephanie in njunih dveh malih otrok, Braydena in Belle, kakor tudi preostale družine. Tolažbo smo našli v besedah starešine Neila L. Andersena na generalni konferenci teden pred Chadovo smrtjo: »Če boste v odločilnih zemeljskih preizkušnjah potrpežljivo vztrajali, vam bo Odrešenikova zdravilna moč prinesla luč, razumevanje, mir in upanje.« (»Ranjeni«, generalna konferenca, nov. 2018)

Slika

Chad Jaggi z družino

Verujemo v Jezusa Kristusa in vemo, da se bomo spet pridružili Chadu, a boli, ker smo ga izgubili. Veliko jih je izgubilo najdražje. Težko je ostati potrpežljiv in čakati na čas, ko se jim bomo pridružili.

Tisto leto, ko je umrl, smo se počutili, kakor bi se nad nas zgrnili črni oblaki. Uteho smo iskali v proučevanju svetih spisov, goreči molitvi in pogostejšem odhodu v tempelj. Vrstice te hvalnice zajamejo naše takratne občutke: »Zora že vstaja in svet se prebuja, temni oblaki v daljavo beže.« (»The Day Dawn Is Breaking«, Hymns, št. 52)

Z družino smo se odločili, da bo leto 2020 polno novega zagona! Pozno novembra leta 2019 smo proučevali lekcijo v priročniku Pridi in hodi za menoj v Jakobovi knjigi iz Nove zaveze, ko se nam je razkrila téma. V drugem verzu prvega poglavja Jakoba preberemo: »Bratje moji, kadar pridete v številne stiske, imejte to za čisto radost«. (Prevod Josepha Smitha, Jakob 1:2 [v Jakobu 1:2, opomba a].) Ker smo želeli novo leto in novo desetletje začeti z radostjo, smo se odločili, da bomo leta 2020 vse šteli »za čisto radost«. Tako močno smo verjeli v to, da smo lani za božič vsem bratom in sestram podarili majice s kratkimi rokavi z napisom v krepki pisavi »To štejte v čisto radost«. Verjeli smo, da bo leto 2020 zagotovo leto radosti in veselja.

No, zdaj pa imamo – leto 2020 je namesto tega prineslo svetovno pandemijo covida-19, državljanske nemire, več naravnih nesreč in gospodarske izzive. Nebeški Oče nam je morda dopustil čas, da premišljujemo in pretehtamo, kako razumemo potrpežljivost, in se zavestno odločimo za radost.

Jakobova knjiga je od takrat za nas pridobila na pomenu. Tretji in četrti verz prvega poglavja Jakoba nadaljuje:

»Spoznavate, da preizkušenost vaše vere ustvarja stanovitnost.

Za stanovitnost pa naj bo značilno popolno delo, da boste popolni in celoviti in vam ne bo ničesar manjkalo.«

Ko smo si prizadevali, da bi sredi preizkušenj našli radost, smo pozabili, da je prav potrpežljivost ključ, zaradi katerega so stiske v naše dobro.

Kralj Benjamin je učil, naj odložimo posvetnega človeka in postanemo »sveti zaradi odkupne daritve Gospoda Kristusa in postane[mo] kot otrok, ubogljiv, krotak, ponižen, potrpežljiv, navdan z ljubeznijo, pripravljen podvreči se vsemu« (Mozija 3:19).

Šesto poglavje v priročniku Pridigajte moj evangelij uči o ključnih Kristusovih lastnostih, ki jih lahko posnemamo: »Potrpežljivost je zmožnost, da zakasnitve, težave, nasprotovanje ali trpljenje vzdržimo, ne da bi bili jezni, razočarani ali zaskrbljeni. To je zmožnost, da spolnjujemo Božjo voljo in sprejmemo, da se bo vse zgodilo ob njegovem času. Če potrpežljivo vztrajate, vzdržite pritiske in se mirno soočite z nasprotovanjem ter pri tem ne izgubite upanja« (Pridigajte moj evangelij: misijonarski vodič, rev. [2005,] 117–118).

Popolno delo potrpežljivosti ponazarja tudi življenje enega od Kristusovih prvih učencev, Simona Kananejca. Zeloti so bili skupina judovskih nacionalistov, ki so močno nasprotovali rimski nadvladi. Zelotsko gibanje je zagovarjalo nasilje nad Rimljani, njihovimi judovskimi kolaboranti in saduceji, tako da so ropali osnovne potrebščine in opravljali druge aktivnosti, da bi dosegli svoj cilj (gl. Encyclopedia Britannica, »Zealot«, britannica.com/topic/Zealot). Simon Kananejec je bil zelot (gl. Luka 6:15). Predstavljajte si, da bi Simon skušal Odrešenika pregovoriti, da bi prijel za orožje, vodil militarno skupino ali povzročil kaos v Jeruzalemu. Jezus je učil:

Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali. /…/

Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli. /…/

Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi.« (Matej 5:5, 7, 9)

Simon je nemara sprejel ter goreče in strastno zagovarjal svoje prepričanje, a sveti spisi kažejo, da se je zaradi Odrešenikovega vpliva in zgleda njegova osredotočenost preusmerila. Vloga Kristusovega učenca mu je postala poglavitna osredotočenost v življenjskih prizadevanjih.

Ko z Bogom sklenemo zaveze in jih spolnjujemo, nam Odrešenik lahko pomaga, da se »ponovno rodi[mo]; da, rodi[mo] se v Bogu, se spremeni[amo] iz mesenega in padlega stanja v stanje pravičnosti in Bog [nas] odkupi in postane[mo] njegovi sinovi in hčere« (Mozija 27:25).

Med vsemi gorečimi družbenimi, verskimi in političnimi prizadevanji v današnjem času najbolj izpovedujmo in potrjujmo pripadnost vlogi učenca Jezusa Kristusa. »Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce« (Matej 6:21). Prav tako ne pozabimo, da so zvesti učenci potrebovali stanovitnost tudi potem, ko so »izpolnili Božjo voljo« (Hebrejcem 10:36).

Prav kakor preizkušenost naše vere ustvarja stanovitnost, se naša vera poglobi, ko udejanjamo potrpežljivost. Ko se poglobi naša vera, se tudi naša radost.

Letošnjega marca je šla najina druga hči Emma, tako kot veliko drugih misijonarjev v Cerkvi, v obvezno izolacijo. Veliko misijonarjev se je vrnilo domov. Veliko misijonarjev je čakala premestitev. Veliko jih pred odhodom na območje misijonarskega dela ni prejelo svojih tempeljskih blagoslovov. Hvala vam, starešine in sestre. Radi vas imamo.

Emmo in njeno družabnico je prvih nekaj tednov spravilo do roba – v veliko primerih spravilo v solze. Z bore malo priložnosti za osebne stike in z omejenimi stiki na prostem se je Emma vse bolj zanašala na Boga. Z njo smo molili na spletu in jo vprašali, kako naj pomagamo. Prosila nas je, naj se povežemo s prijatelji, ki jih učila po spletu!

Z družino smo se začeli korak za korakom povezovati z Emminimi prijatelji z Nizozemske. Povabili smo jih, naj se pridružijo našemu tedenskemu spletnemu proučevanju po programu Pridi in hodi za menoj s širšo družino. Floor, Laura, Renske, Freek, Benjamin, Stal in Muhammad so postali naši prijatelji. Nekaj naših prijateljev z Nizozemske je vstopilo »skozi ozka vrata« (3 Nefi 14:13). Drugim razlagamo »tesnost poti in ozkost vrat, skozi katera morajo vstopiti« (2 Nefi 31:9). So naši bratje in sestre v Kristusu. Vsak teden nam je v »čisto radost«, da skupaj hodimo po poti zavez.

Ko se določeno obdobje ne moremo srečevati kot oddelčne družine, omogočimo potrpežljivosti, da opravlja svoje popolno delo (gl. Jakob 1:4). A v čisto radost nam je, da se vera naših družin poglablja preko novih spletnih povezovanj in proučevanja Mormonove knjige po programu Pridi in hodi za menoj.

Predsednik Russell M. Nelson je obljubil: »Če si boste dosledno prizadevali in se trudili – tudi v trenutkih, ko čutite, da niste posebej uspešni – bo to spremenilo vaše življenje, življenje vaše družine in sveta.« (»Pojdite naprej v veri«, generalna konferenca, april 2020).

Tempelj, kraj za sklepanje svetih zavez z Bogom, je trenutno zaprt. Dom, kraj za spolnjevanje zavez z Bogom, je odprt! Doma imamo priložnost, da proučujemo in razmišljamo o izjemni lepoti tempeljskih zavez. Celo ko ne moremo dejansko stopiti v ta sveti prostor, »se bodo [naša srca] močno radostila zaradi blagoslovov, ki se bodo izlili« (Nauk in zaveze 110:9).

Veliko jih je izgubilo službe, drugi so izgubili priložnosti. Vseeno se veselimo s predsednikom Nelsonom, ki je nedavno izjavil: »Prostovoljna postna darovanja naših članov so pravzaprav večja, prav tako prostovoljni prispevki za naš človekoljubni sklad. /…/ Skupaj bomo premagali te težke trenutke. Gospod vas bo blagoslavljal, ko boste še naprej blagoslavljali druge« (Facebookova stran Russella M. Nelsona, objava 16. avg. 2020, facebook.com/russell.m.nelson).

Gospodova je zapovedal: »Bodite neustrašni«, ne »Bodite plašni« (gl. Matej 14:27).

Včasih postanemo nepotrpežljivi, ko mislimo, da »delamo vse prav«, in še vedno ne prejmemo želenih blagoslovov. Henoh je hodil z Bogom 365 let, preden je bil s svojim ljudstvom prenesen. 365 let se je trudil, da je vse delal prav, in nato se je le zgodilo! (Gl. Nauk in zaveze 107:49.)

Moj brat Chad je preminil le nekaj mesecev zatem, ko so naju razrešili predsedovanja v misijonu Ogden v Utahu. Pravi čudež, da so naju takrat, ko sva živela v južni Kaliforniji, od 417 misijonov, kamor naju bi leta 2015 lahko dodelili, dodelili prav v severni Utah. Misijonski dom je bil trideset minut vožnje od Chadovega doma. Chadu so postavili diagnozo raka, potem ko sva prejela zadolžitev za služenje misijona. Celo v najhujših okoliščinah sva vedela, da nebeški Oče misli na naju in nama pomaga najti radost.

Pričujem o odkupitveni, posvetilni, krotki in radostni moči Odrešenika Jezusa Kristusa. Pričujem, da nam bo nebeški Oče, kadar bomo molili k njemu v Jezusovem imenu, odgovoril. Pričujem, da če poslušamo, prisluhnemo in upoštevamo glas Gospoda in njegovega živega preroka, predsednika Russella M. Nelsona, potrpežljivost lahko opravi »popolno delo« in to štejemo »za čisto radost«. V imenu Jezusa Kristusa, amen.