Kesanje in svèti o članstvu v Cerkvi

Prvi namen je pomoč pri zaščiti drugih. Včasih nekdo predstavlja fizično ali duhovno grožnjo. Predatorsko vedenje, fizično nasilje, spolna zloraba, zloraba substanc, goljufija in odpadništvo so nekateri od načinov, kako se to lahko zgodi. Škof ali kolski predsednik ravna po navdihu, da zaščiti druge, ko nekdo tako ali drugače predstavlja resno grožnjo (gl. Alma 5:59–60).

Drugi namen je pomoč posamezniku, da s kesanjem dostopa do odkupitvene moči Jezusa Kristusa. V tem postopku lahko ponovno postane čist in vreden, da prejme vse Božje blagoslove.

Odrešenik je učil, da sta »strto srce in skesan duh« žrtev, ki jo zahteva za odpuščanje greha (3 Nefi 9:20). To vključuje iskreno obžalovanje zaradi grehov in njihovih posledic (gl. 2 Korinčanom 7:9–10).

Ko nekdo zagreši hud greh, mu omejitve, ali ukinitev članstva, lahko pomagajo, da je v srcu bolj strt in v duhu bolj skesan, kar je potrebno za kesanje, resnično opustitev greha in razumevanje posledic tega. S tem razumevanjem bodo ljudje bolj cenili svoje zaveze z Bogom in imeli željo, da te zaveze spolnjujejo v prihodnosti.

Tretji namen je zaščita integritete Cerkve. Omejevanje ali ukinitev cerkvenega članstva je morda potrebno, če član s svojim ravnanjem znatno škoduje Cerkvi (gl. Alma 39:11). Integriteta Cerkve ni zaščitena s prikrivanjem ali zmanjševanjem hudih grehov – ampak s tem, da jih obravnavamo.

Kesanje narekuje, da grehe izpovemo nebeškemu Očetu. Jezus Kristus je rekel: »Takole boste vedeli, ali se človek grehov pokesa – glejte, priznal jih bo in jih opustil.« (Nauk in zaveze 58:43, gl. tudi Mozija 26:29)

Ko člani Cerkve zagrešijo hude grehe, njihovo kesanje vključuje tudi priznanje škofu ali kolskemu predsedniku. Ta potem v njihovo dobro lahko uporablja ključe evangelija kesanja (gl. Nauk in zaveze 13:1, 84:26–27, 107:18, 20). To jim pomaga, da z močjo Odrešenikove odkupne daritve ozdravijo in se vrnejo na evangelijsko pot.

Namen priznanja je člane spodbuditi, naj si olajšajo dušo, zato da si v celoti lahko prizadevajo za Gospodovo pomoč pri tem, da se spreminjajo in ozdravijo. Priznanje pripomore k razvijanju »strtega srca in skesanega duha« (2 Nefi 2:7). Prostovoljno priznanje kaže, da se človek želi pokesati.

Ko član prizna, škof ali kolski predsednik upošteva navodila za svetovanje v 32.8. V duhu molitve prosi za vodstvo o tem, kako naj z ustreznim pristopom članu pomaga, da se bo pokesal (gl. 32.5). Premisli, ali bi svet o članstvu koristil. Če cerkvena pravila narekujejo svet o članstvu, to pojasni (gl. 32.6 in 32.10).

Včasih je član storil krivico zakoncu ali drugemu odraslemu. V okviru kesanja mora tej osebi to običajno priznati in prositi za odpuščanje. Mladostnika, ki zagreši hud greh, se običajno spodbuja, naj se posvetuje s svojimi starši.

Škof ali kolski predsednik za hud greh običajno izve s priznanjem ali od drugega človeka. Navdih o potencialnem hudem grehu lahko prejme tudi po Svetem Duhu. Če po Duhu začuti, da se nekdo morda bori z grehom, se lahko dogovori za razgovor. Med razgovorom svoje pomisleke izrazi prijazno in spoštljivo. Izogiba se vsakršnemu tonu obtoževanja.

Če član zanika, da je zagrešil hud greh, za katerega ima škof, ali kolski predsednik, preverjeno informacijo, še vedno lahko skliče svet o članstvu. Vendar zgolj duhovni vtis ne zadostuje za sklic sveta (gl. Nauk in zaveze 10:37). Voditelj po potrebi lahko zbere dodatne informacije. Upošteva navodila v 32.4.3 in 32.10.2.

Škof, ali kolski predsednik, pred zasedanjem sveta o članstvu zbere toliko informacij, kot jih potrebuje. Pogosto zadostujejo informacije na podlagi članovega priznanja. Informacije vam lahko posredujejo tudi družinski član, drug cerkveni voditelj, žrtev ali soudeleženec pri grehu.

Škof, ali kolski predsednik, pri zbiranju informacij lahko uporabi samo metode, ki pritičejo duhovniškemu voditelju. Ne sme oprezati pred njegovo hišo ali ga snemati brez privolitve. Niti ne sme uporabiti nič nezakonitega.

Lažne obtožbe so redke, a se lahko zgodijo. Duhovniški voditelji naj bodo previdni, ko so informacije poleg besede enega človeka skope. Član, ki je na primer obtožen prešuštva, obtožbo lahko zanika. Sveti spisi pojasnijo, da bo »vsaka beseda /…/ potrjena proti njemu, oziroma njej, z dvema pričama iz cerkve« (Nauk in zaveze 42:80). »Dve priči« pomeni dva ločena vira informacij. To lahko vključuje to, kar je znano udeležencu, in kak drug zanesljiv vir. Včasih mora duhovniški voditelj z ukrepom počakati, dokler ni na voljo več informacij.

Ko cerkveni voditelj zbira informacije za svet o članstvu, naj s tem nemudoma preneha, če izve, da člana aktivno preiskujejo organi pregona. Tako se izogne morebitnim trditvam, da je morda oviral roko pravice. V Združenih državah in Kanadi kolski predsednik za pravni nasvet glede teh situacij lahko stopi v stik s cerkveno pisarno glavnega sveta:

+1 800 453 3860, interna 2 6301

+1 801 240 6301

Zunaj Združenih držav in Kanade kolski predsednik lahko stopi v stik s področnim pravnim svetovalcem v področni pisarni.

Običajno se svet o članstvu ne sestane za obravnavanje ravnanja, ki ga preučuje civilno ali kazensko sodišče, dokler sodišče ne izda pravnomočne sodbe. V določenih primerih je morda tudi primerno, da se s svetom o članstvu počaka, dokler se rok za pritožbo ne izteče ali je bila ta zavrnjena.

Škofje, kolski predsedniki in njihovi svetovalci imajo sveto dolžnost, da zaščitijo vse zaupne podatke, ki so jih prejeli. Te informacije so nemara dobili pri razgovorih, svetovanjih in spovedih. Ista zaveza k molčečnosti velja za vse, ki sodelujejo na svetih o članstvu. Zaupnost je bistvenega pomena, saj člani grehov nemara ne bi priznali ali prosili za nasvet, če tisto, kar povedo, ne bi ostalo zaupno. Kršenje zaupnosti izda zaupljivost članov in povzroči, da izgubijo zaupanje v svoje voditelje.

Škof, kolski predsednik ali njuna svetovalca v skladu s svojo dolžnostjo glede zaupnosti takšne informacije lahko posredujejo samo v naslednjih primerih:

• S članovim kolskim predsednikom, predsednikom misijona ali škofom se morajo posvetovati, ali naj skličejo svet o članstvu oziroma s tem povezane zadeve. Kolski predsednik se lahko posvetuje tudi s svojim dodeljenim področnim sedemdeseterim. Če je potrebno, področni sedemdeseteri kolskega predsednika napoti k področnemu predsedstvu. Le kolski predsednik odloča, ali naj se skliče svet oziroma o sklepu sveta.

• Član se preseli v nov oddelek (ali pa je duhovniški voditelj razrešen), medtem ko so v teku ukrep glede člana ali drugi resni pomisleki. V teh primerih voditelj obvesti novega škofa ali kolskega predsednika o pomislekih ali veljavnem postopku (gl. 32.14.7). Voditelja tudi seznani, če član nemara ogroža druge.

• Škof ali kolski predsednik izve, da je član Cerkve, ki živi zunaj oddelka ali kola, morda hudo grešil. V tem primeru v strogi zaupnosti stopi v stik s škofom tega člana.

• Potrebno je, da informacijo razkrije na svetu o članstvu. Vse informacije, zbrane in posredovane v sklopu sveta o članstvu, so zaupne.

• Član se odloči, da voditelju dovoli, da informacije posreduje določenim osebam. To so lahko starši, cerkveni voditelji ali drugi, ki lahko nudijo podporo. Voditelj ne posreduje informacij, za katere nima članovega dovoljenja.

• Morda bo potrebno posredovati omejene informacije o odločitvi sveta o članstvu (gl. 32.12.2).

V vseh drugih situacijah naj voditelj prebere poglavje 32.4.5. Ti primeri vključujejo to, ko zakon narekuje, da se kaznivo dejanje, denimo zloraba otrok, prijavi državnim organom.

Cerkev za pomoč voditeljem pri zaščiti drugih in v skladu z zakonodajo nudi pomoč usposobljenih strokovnjakov. Da bi prejeli ta navodila, voditelji nemudoma pokličejo cerkveno telefonsko linijo za pomoč žrtvam zlorab, kjer je na voljo (gl. 32.4.5 in 38.6.2.1). Kjer ni na voljo, kolski predsednik stopi v stik s področnim pravnim svetovalcem v področni pisarni.

Le v enem primeru naj škof ali kolski predsednik razkrije zaupne informacije, ne da bi najprej prosil za takšne smernice. In sicer, ko je razkritje potrebno, da bi preprečil življenjsko nevarno škodo ali hudo poškodbo in ko ni časa, da bi prosil za nasvet. V takšnih primerih je dolžnost, da zaščiti druge, pomembnejša od zaveze k molčečnosti. Voditelji naj nemudoma stopijo v stik s civilnimi oblastmi.

Če si voditelji delajo zapiske ali če se med seboj sporazumevajo elektronsko, zaščitijo dostop do teh informacij. Prav tako zbrišejo ali uničijo informacije, ko jih ne potrebujejo več. Osebnih podatkov ne posredujejo po nepotrebnem.

Civilne oblasti bodo nemara izpodbijale zaupnost, ki se zahteva od duhovniškega voditelja. Če se to zgodi v Združenih državah Amerike in Kanadi, kolski predsednik za pravni nasvet zaprosi cerkveno pisarno:

+1 800 453 3860, interna 2 6301

+1 801 240 6301

Zunaj Združenih držav in Kanade kolski predsednik stopi v stik s področnim pravnim svetovalcem v področni pisarni.

Nekateri ljudje, ki se kesajo, so prekršili civilne ali kazenske zakone. V nekaterih primerih državni organi s tem niso seznanjeni. Škofje in kolski predsedniki člane spodbujajo, naj upoštevajo zakon in takšne zadeve prijavijo, ko se to zahteva. Voditelji člane prav tako spodbujajo, naj pri prijavi pridobijo strokovni pravni nasvet. Politika Cerkve je, da spoštujemo zakone.

V veliko krajih morajo duhovniški voditelji po zakonu prijaviti določena nezakonita ravnanja, za katera zvedo. Na primer, nekatere države zahtevajo, da se zloraba otrok prijavi organom kazenskega pregona.

V nekaterih državah je Cerkev za pomoč škofom in kolskim predsednikom odprla zaupno telefonsko linijo za pomoč žrtvam zlorab. Ti voditelji naj nemudoma pokličejo telefonsko linijo za pomoč glede vsake situacije, v kateri je bil nekdo morda zlorabljen – oziroma je v nevarnosti, da se to zgodi (gl. 38.6.2.1). Na voljo je 24 ur na dan, sedem dni v tednu.

V državah, ki nimajo telefonske linije za pomoč, naj škof, ki izve za zlorabo, stopi v stik s svojim kolskim predsednikom, ki naj za vodstvo prosi področnega pravnega svetovalca v področni pisarni.

Več o poročanju zlorabe preberite v 38.6.2.1 in 38.6.2.7.

Naslednja preglednica navaja tri pristope pomoči pri kesanju. Povzema tudi, na kaj vse morajo voditelji pomisliti, ko se odločajo, kateri pristop naj uporabijo.

Osebno posvetovanje in neformalne omejitve, ki jih določi škof, ali kolski predsednik, včasih niso zadostna pomoč, da bi se posameznik pokesal hudih grehov. Gospod je priskrbel svete o članstvu, da bi v takih situacijah pomagal sodnikom v Izraelu. (Gl. 2 Mojzes 18:12–27, Mozija 26:29–36, Nauk in zaveze 42:80–83, 102.) Za nekatere hude grehe cerkvena pravila narekujejo svet (gl. 32.6.1). Kršenje tempeljskih zavez povečuje verjetnost nujnosti sveta o članstvu (gl. 32.7.4).

V oddelku na svetih o članstvu pomagata škofova svetovalca. V kolu pomagata svetovalca kolskega predsednika. Nekaterih kolskih svetov o članstvu se udeleži tudi visoki svet (gl. 32.9.2). Na svetih o članstvu se škofovstvo ali kolsko predsedstvo s posameznikom sestane v ljubečem duhu.

Ko se voditelji odločajo, kateri od teh pristopov bo nekomu najbolj pomagal pri kesanju, prosijo za vodstvo Svetega Duha. Upoštevajo tudi naslednje dejavnike:

• resnost greha in cerkvena pravila glede tega, ali se svet zahteva (gl. 32.6)

• osebne okoliščine (gl. 32.7)

Škof se o konkretnih situacijah posvetuje s kolskim predsednikom. Pred zasedanjem sveta o članstvu mora dobiti odobritev kolskega predsednika.

Kolski predsednik se o težkih zadevah lahko posvetuje s svojim dodeljenim področnim sedemdeseterim. Kolski predsednik se mora o zadevah, navedenih v 32.6.3, posvetovati s področnim predsedstvom. Vendar se samo kolski predsednik odloči, ali je za obravnavanje ravnanja potrebno sklicati svet. Če se svet sestane, sklep sprejme kolski predsednik ali škof.

Če škof, ali kolski predsednik, sklene, da osebno posvetovanje zadostuje, upošteva navodila v 32.8. Če sklene, da je svet o članstvu potreben, ali če svet narekujejo cerkvena pravila, potem tisti, ki ga vodi, upošteva postopke v 32.9–32.14.

Škof, ali kolski predsednik, pred zasedanjem sveta lahko sklene, da bi bile neformalne omejitve članstva za nekaj časa najboljša rešitev. Svet skliče, če bo to člana najbolj spodbudilo k iskrenemu kesanju. Vendar s svetom ne sme odlašati, če je potrebno zaščititi druge.

Škof, ali kolski predsednik, mora sklicati svet o članstvu, če je iz informacij razvidno, da je član nemara zagrešil katerega od grehov, opisanih v tem poglavju. Za te grehe se svet zahteva ne glede na raven članove duhovne zrelosti in razumevanja evangelija.

Gl. 32.11 za morebitne sklepe sveta, ki so sklicani za obravnavanje grehov, navedenih v tem razdelku. Neformalne omejitve članstva na teh svetih niso izbirne.

Svet o članstvu je morda potreben v naslednjih primerih.

Določene zadeve narekujejo dodatno previdnost in vodstvo. Da bi vedel, kako najbolje pomagati, se mora kolski predsednik o situacijah v tem poglavju posvetovati s področnim predsedstvom. Vendar se samo kolski predsednik odloči, ali je za obravnavanje ravnanja potrebno sklicati svet. Če se svet sestane, sklep sprejme kolski predsednik ali škof.

Če se svet o članstvu sestane zaradi ene od zadev, opisanih v tem poglavju, mora biti odločitev sveta »ostaja na dobrem glasu«, »formalne omejitve članstva« ali »ukinitev članstva«. Odobritev Prvega predsedstva je obvezna za ukinitev formalnih omejitev ali ponovni sprejem posameznika v Cerkev (gl. 32.16.1, številka 9).

Svet o članstvu običajno ni potreben v naslednjih primerih.

Resnost greha se meri glede na njegovo razsežnost. To lahko vključuje število in pogostost zagrešenih grehov, resnost nastale škode in število ljudi, ki so bili prizadeti.

Voditelji upoštevajo interese žrtev in drugih. To so lahko zakonec in drugi družinski člani. Voditelji upoštevajo tudi resnost škode.

Duhovno vodstvo je potrebno, da bi presodili, ali se je nekdo iskreno pokesal. Takšno kesanje se pokaže za bolj zanesljivo s pravičnimi dejanji v daljšem časovnem obdobju kot z veliko žalostjo na enem razgovoru. Med dejavniki, ki jih je treba upoštevati, so:

• moč vere v Jezusa Kristusa

• narava priznanja

• globina žalosti zaradi greha

• povračilo škode prizadetim

• upoštevanje pravnih zahtev

• uspeh pri opuščanju greha

• zvestoba pri spolnjevanju zapovedi po grehu

• poštenost do cerkvenih voditeljev in drugih

• pripravljenost upoštevanja nasveta cerkvenih voditeljev

Slika

ženska moli

Gospod je dejal: »Kajti od tega, kateremu je veliko dano, se veliko zahteva.« (Nauk in zaveze 82:3) Nekdo, ki je prejel tempeljsko obdaritev, je sklenil zaveze, da bo živel po višjem merilu. Kršenje teh zavez povečuje resnost greha. Povečuje verjetnost, da bo svet o članstvu potreben.

Resnost greha se poveča, če ga je nekdo zagrešil, ko je bil na položaju zaupanja oziroma polnomočja, denimo starš, voditelj ali učitelj.

Vzorec ponovitve istega resnega greha lahko kaže na globoko zakoreninjeno vedenje ali zasvojenost, ki ovira napredek k resničnemu kesanju. Poleg omejitev članstva, ki so nemara potrebne, utegnejo biti koristni tudi programi za odvajanje od odvisnosti in strokovna posvetovanja (gl. 32.8.2).

Ko voditelji svetujejo članu oziroma sprejemajo sklep sveta o članstvu, upoštevajo starost, zrelost in izkušnje. Prizanesljivost je pogosto primerna za tiste, ki so nezreli v evangeliju. Na primer, prizanesljivost je morda primerna za mlade člane, ki zagrešijo nemoralno ravnanje, če greh opustijo in se iskreno pokesajo. Vendar je potrebno resneje ukrepati, če z ravnanjem nadaljujejo.

Duševna bolezen, zasvojenost ali omejena umska sposobnost ne opravičujejo posameznika, ki je zagrešil hud greh. Vendar so to dejavniki, ki jih je treba upoštevati. Ko voditelji pomagajo nekomu pri kesanju, iščejo Gospodovo vodstvo, da bi ta človek razumel evangelijska načela in stopnjo odgovornosti.

Prostovoljno priznanje in bogaboječe obžalovanje dejanja kažeta željo po kesanju.

Priznanje je del kesanja in z njim ne bi smeli odlašati. Včasih po grehu sledi dolgo obdobje povračila škode in zvestega življenja. Če član greh prizna in ga ne ponovi, lahko pomeni, da ga je opustil. V tem primeru priznanje postopek kesanja lahko zaključi, ne pa začne.

Včasih člani, ki skupaj zagrešijo hud greh, živijo v različnih oddelkih ali kolih. V tem primeru se kolski predsedniki posvetujejo o potrebi po članskih omejitvah ali svetih. Pogovarjajo se tudi o tem, ali je smiselno, da so omejitve ali odločitve sveta enake, oziroma ali obstajajo druge zadeve, ki bi morda nakazovale potrebo po drugačnih sklepih.

Naslednja navodila veljajo, ko škof ali kolski predsednik svetuje članu in mu pomaga, da se pokesa.

• Prosite le za toliko informacij, da boste določili, prvič, članov odnos do grešnega ravnanja in, drugič, naravo, pogostnost in trajanje obnašanja. Ne povprašujte po več podrobnostih, kot je potrebno, da bi razumeli situacijo. Ne postavljajte vprašanj, ki jih vzbuja osebna radovednost.

• Vprašajte, kako je to ravnanje vplivalo na druge.

• Osredotočite se na pozitivne pogoje, ki poglabljajo članovo spreobrnitev in predanost Gospodu. Člana spodbudite, naj sprejme ustrezne ukrepe, da bo spremenil svoje obnašanje in srce, da se bo pokesal. Povabite ga, naj se zbliža z Odrešenikom in ga prosi za moč in da bo občutil njegovo odkupitveno ljubezen.

• Spodbujajte navdihujoče dejavnosti, denimo molitev, preučevanje svetih spisov in udeleževanje cerkvenih sestankov. Učite, da družinska zgodovina in tempeljsko delo lahko zmanjšata nasprotnikov vpliv. Spodbujajte služenje in oznanjanje evangelija.

• Spodbujajte jih, naj tistim, ki so jih z grehi oškodovali, poravnajo škodo in jih prosijo za odpuščanje.

• Spodbujajte jih, naj se odvrnejo od slabih vplivov. Članom pomagajte sprejeti preventivne ukrepe, da se bodo uprli določenim skušnjavam.

• Vedite, da ste ekleziastični voditelj, ne poklicni svetovalec. Poleg svetovanja, ki ga nudite, bi nekaterim članom koristilo vedenjsko svetovanje. Nekateri trpijo zaradi duševnih bolezni. Članom po potrebi svetujte, naj si poiščejo pomoč pri usposobljenih strokovnjakih za telesno in duševno zdravje (gl. 31.3.6).

• Molite in prosite za vodstvo Duha, preden izrečete neformalne omejitve članstva. Nekaterim članom bi morda koristilo, da bi privilegije cerkvenega članstva koristili dejavneje, ne pa, da bi jih omejili.

• Še naprej jih spodbujajte, utrjujte duhovno moč in spremljajte napredek.

Potem ko se je član spovedal škofu ali kolskemu predsedniku, nadaljnje svetovanje lahko poteka na več načinov. Za to lahko poskrbi sam voditelj ali pa s članovim dovoljenjem določi enega od svojih svetovalcev, da poskrbi za to.

Škof, ali kolski predsednik, lahko s članovo privolitvijo za pomoč zadolži člane zbora starešin ali Društva za pomoč. Za mlade lahko zadolži za pomoč predsedstvo Mladenk ali svetovalce zbora Aronovega duhovništva. Tisti, ki so zadolženi za pomoč, so upravičeni, da to nalogo izpolnijo z navdihom (gl. 4.2.6).

Ko voditelj zadolži nekoga, da pomaga pri nadaljnjem svetovanju, priskrbi le toliko informacij, kot je potrebno za pomoč članu. Dodeljeni član mora ohraniti zaupnost. Škofa prav tako seznani s članovim napredkom in potrebami.

Slika

ženska moli

Osebno posvetovanje včasih vključuje pomoč članom pri kesanju za grehe, ki so povezani z odvisnostmi ali so nastali zaradi njih. Te odvisnosti morda vključujejo škodljive snovi ali široko vedenjsko paleto. Odvisnosti škodujejo posameznikom, zakonskim zvezam in družinam. Škofje članom lahko svetujejo, naj si poiščejo pomoč v cerkvenem programu za odvajanje od odvisnosti in pri usposobljenih strokovnjakih za telesno in duševno zdravje.

Poseganje po pornografiji postaja vse bolj pogosto. Intenzivno poseganje po njej lahko postane obsedenost ali, v zelo redkih primerih, odvisnost. Poseganje po pornografiji, najsi je intenzivno ali občasno, je škodljivo. Odganja Duha. Zmanjšuje zmožnost, da bi se opirali na moč, ki izhaja iz spolnjevanja zapovedi. Prav tako škoduje dragocenim odnosom.

Osebno posvetovanje in neformalne omejitve članstva običajno zadostujejo, da se ljudje pokesajo poseganja po pornografiji. Sveti o članstvu se običajno ne izvajajo. Za izjeme gl. 38.6.6 in 38.6.13. Strokovno svetovanje utegne biti koristno.

Kolski predsedniki in škofje po potrebi nudijo podporo družinskim članom. Starši so lahko vključeni, če gre za svetovanje mladostniku glede pornografije. Ko svetujete poročenemu, je lahko vključen njegov zakonec.

Več o svetovanju članom, ki so vpleteni v pornografijo, preberite v 38.6.13.

Poleg tega, da škof, ali kolski predsednik, pri svetovanju spodbuja pozitivna dejanja, lahko za nekaj časa neformalno omeji določene privilegije članstva v Cerkvi. Te omejitve, če se jih modro izvaja, lahko pomagajo pri kesanju in duhovnem napredku. Za neformalne veljajo zato, ker niso zabeležene v članski dokumentaciji.

Neformalne omejitve lahko trajajo nekaj tednov, več mesecev ali dlje, če je potrebno, da se posameznik povsem pokesa. V nenavadnih okoliščinah je čas lahko daljši od enega leta.

Voditelji prosijo za vodstvo Duha, da bi vedeli, katere omejitve bodo najbolj pomagale pri kesanju. Te lahko vključujejo (a niso omejene na) razveljavitev privilegija služenja v cerkvenem poklicu, izvajanja duhovništva ali vstopa v tempelj. Voditelj posamezniku tudi lahko prepove, da bi v cerkvi imel govor, lekcijo ali molitev. Če voditelj odvzame pravico do vstopa v tempelj, prekliče tempeljsko dovolilnico v Virih za voditelje in tajnike (VVT).

To, da vzamemo zakrament, je pomemben del kesanja. To ne bi smela biti prva omejitev, dana skesanemu, ki ima strto srce in skesanega duha. Če pa je posameznik hudo grešil, voditelj ta privilegij lahko za nekaj časa ukine.

Voditelji o neformalnih omejitvah običajno ne povedo nikomur drugemu, razen če je to potrebno (gl. 32.12.2).

Škof, ali kolski predsednik, neformalne omejitve lahko ukine, kakor ga k temu vodi Duh, ko posameznik doseže določen napredek v iskrenem kesanju. Če član z grešnim vzorcem nadaljuje, je morda koristno ali nujno, da skličete svet o članstvu.

Kolski predsednik:

• Ima polnomočje nad sveti o članstvu v kolu, vendar večino teh svetov vodijo škofje.

• Mora dati odobritev, preden škof skliče svet o članstvu.

• Skliče kolski svet o članstvu, če bo moškemu, ali ženski, ki je že prejel tempeljsko obdaritev, članstvo v Cerkvi verjetno ukinjeno.

• Svet lahko skliče, če se član pritoži zoper odločitev oddelčnega sveta o članstvu.

• Mora dati odobritev, preden je predlog oddelčnega sveta o članstvu, da se ukine članstvo člana brez obdaritve, dokončen.

Člani visokega sveta se običajno ne udeležijo kolskih svetov o članstvu. Vendar visoki svet lahko sodeluje v težkih situacijah (gl. Nauk in zaveze 102:2). Na primer, kolsko predsedstvo lahko k udeležbi povabi visoki svet, ko:

• obstajajo sporna dejstva,

• lahko nekaj doprinesejo in pripomorejo k ravnovesju,

• član zaprosi za njihovo udeležbo,

• je vpleten član kolskega predsedstva ali njegova družina (gl. 32.9.7).

Škof:

• Ima polnomočje nad oddelčnimi sveti o članstvu.

• Posvetuje se s kolskim predsednikom in pridobi njegovo odobritev, preden skliče svet.

• Sveta ne sme sklicati, če bo moškemu, ali ženski, ki je prejel tempeljsko obdaritev, članstvo v Cerkvi verjetno ukinjeno. V teh situacijah se mora sestati kolski svet o članstvu.

• Lahko je povabljen, da se udeleži kolskega sveta o članstvu za oddelčnega člana, čigar članstvo je pod drobnogledom. Njegovo prisotnost morata odobriti kolski predsednik in ta posameznik.

Svet o članstvu v oddelku ali veji lahko predlaga, da se posamezniku članstvo v Cerkvi ukine, če še ni prejel obdaritve. Vendar je pred dokončno odločitvijo potrebna odobritev kolskega predsednika.

Včasih oddelčni svet o članstu poteka za člana z obdaritvijo in postopki razodenejo, da bo članu članstvo verjetno ukinjeno. V teh situacijah škof zadevo preda kolskemu predsedniku.

Predsednik misijona:

• Ima polnomočje nad sveti o članstvu v vejah in okrožjih misijona.

• Mora dati odobritev, preden predsednik okrožja skliče svet o članstvu.

• Svet o članstvu skliče, če bo moškemu, ali ženski, ki je prejel tempeljsko obdaritev, članstvo v Cerkvi verjetno ukinjeno. Če čas ali razdalja to preprečujeta, lahko zadolži enega od svojih svetovalcev, da predseduje svetu. Za udeležbo imenuje dva druga brata z Melkizedekovim duhovništvom.

• Kjer je to možno, skliče svete o članstvu za tiste, ki niso prejeli obdaritve. Če čas ali razdalja to preprečujeta, lahko pooblasti tri brate z Melkizedekovim duhovništvom, da ga skličejo. V tem primeru svet običajno vodi članov okrožni predsednik ali predsednik veje.

• Svet lahko skliče, če se član pritoži na odločitev sveta o članstvu okrožja ali veje.

• Z odobritvijo generalnega voditelja iz misijonarskega oddelka svet o članstvu skliče, če misijonar na misijonu zagreši hud greh (gl. 32.9.8). Zadevo pregleda tudi s članom področnega predsedstva in svetovalcema kolskega predsednika v misijonarjevem domačem kolu.

• Mora dati odobritev, preden svet o članstvu v veji ali okrožju dokončno predlaga, da se članu brez obdaritve članstvo ukine.

Če misijonar prizna, da je pred služenjem misijona zagrešil hud greh, predsednik misijona za navodila stopi v stik s svojim predstavnikom v misijonarskem oddelku.

Ko predsednik misijona skliče svet o članstvu, imenuje dva brata z Melkizedekovim duhovništvom, da mu pomagata. Le v nenavadnih okoliščinah sme za pomoč določiti mlade misijonarje. Upošteva iste postopke kakor v kolskem svetu o članstvu (gl. 32.10). Vendar visoki svet ali okrožni svet ne sodeluje.

Predsednik okrožja ali veje v misijonu lahko skliče svet o članstvu le s pooblastilom predsednika misijona. Okrožni svet ne sodeluje.

Svet o članstvu okrožja ali veje lahko predlaga ukinitev članstva v Cerkvi, če član ni prejel tempeljske obdaritve. Vendar je pred dokončno odločitvijo potrebna odobritev predsednika misijona.

Kolski ali oddelčni tajnik:

• Pisne zapiske sveta vodi le toliko časa, kolikor je potrebno za oddajo obrazca Poročilo o svetu o članstvu v Cerkvi.

• Pripravi obrazec, če ga to prosi voditelj, ki je svet vodil.

• Ne sodeluje v pogovoru ali odločitvi sveta.

Če se svetovalec v kolskem predsedstvu sveta o članstvu ne more udeležiti, kolski predsednik prosi visokega svetovalca ali drugega vélikega duhovnika, da ga zamenja. Če se kolski predsednik ne more udeležiti, Prvo predsedstvo lahko pooblasti enega od njegovih svetovalcev, da predseduje namesto njega.

Če se svetovalec v škofovstvu sveta o članstvu ne more udeležiti, škof lahko prosi vélikega duhovnika v oddelku, da ga zamenja. Če se škof ne more udeležiti, zadevo preda kolskemu predsedniku, ki skliče kolski svet o članstvu. Škof ne sme zadolžiti svetovalca, da skliče svet o članstvu.

Če svet o članstvu poteka za družinskega člana škofa ali enega od njegovih svetovalcev, ta poteka na ravni kola. Če poteka za družinskega člana enega od svetovalcev kolskega predsednika, kolski predsednik zadolži drugega vélikega duhovnika, da zamenja svetovalca. Če svet poteka za družinskega člana kolskega predsednika, se slednji posvetuje z uradom Prvega predsedstva.

Če član nasprotuje udeležbi škofa ali njegovih svetovalcev, svet o članstvu poteka na ravni kola. Če član nasprotuje udeležbi enega od svetovalcev kolskega predsednika, kolski predsednik zadolži drugega vélikega duhovnika, da nadomesti svetovalca. Če član nasprotuje udeležbi kolskega predsednika oziroma če kolski predsednik meni, da ne more biti nepristranski, se posvetuje z uradom Prvega predsedstva.

Sveti o članstvu skoraj vedno potekajo v cerkveni geografski enoti, ki vodi člansko dokumentacijo osebe.

Včasih je svet o članstvu potreben za nekoga, ki se seli. Če je selitev znotraj istega kola, se kolski predsednik posvetuje s škofoma obeh oddelkov in se odloči, kje naj poteka.

Če se član iz kola izseli, se kolska predsednika obeh kolov posvetujeta in odločita, kje naj svet poteka. Če se odločita, da se ga skliče v bivšem oddelku ali kolu, članska dokumentacija ostane v tem oddelku do zaključka sveta. Sicer se dokumentacija prenese v novi oddelek. Škof ali kolski predsednik zaupno seznani članovega sedanjega škofa ali kolskega predsednika o tem, zakaj je svet potreben.

Včasih je svet o članstvu potreben za člana, ki začasno živi zdoma. Na primer, svet je morda potreben za študenta ali člana v vojski. Škof, kjer član trenutno živi, lahko nudi nasvet in podporo. Vendar sveta o članstvu ne bil smel sklicati, razen če je članska dokumentacija v njegovi veji in se je posvetoval s škofom domačega oddelka.

Včasih misijonar na misijonu zagreši hud greh, ki vse do njegove razrešitve ni razkrit. Škof in kolski predsednik se posvetujeta, kdo od njiju naj skliče svet o članstvu. Eden od njiju se pred tem posvetuje z bivšim predsednikom misijona.

Škof, ali kolski predsednik, članu izroči pisno obvestilo o svetu o članstvu, ki bo sklican v njegovem imenu. Pismo podpiše. To vsebuje naslednje informacije:

»[Škofovstvo oziroma kolsko predsedstvo] za vas sklicuje svet o članstvu. Svet bo [datum in čas] v [kraj].

Svet bo [povzemite kršitev na splošno, vendar ne podajajte podrobnosti ali dokaza].

Vabimo vas, da se sveta udeležite in podate svoj odgovor. Predložite lahko pisne izjave oseb, ki bi lahko priskrbele pomembne informacije. Lahko jih povabite, naj na svetu spregovorijo v vaše dobro, če to vnaprej odobri kolski predsednik ali škof. Na svet lahko povabite tudi [oddelčno predsednico Društva za pomoč ali predsednika zbora starešin], ki vam bosta v podporo.

Vsak, ki se udeleži, mora biti pripravljen upoštevati spoštljivo naravo sveta, vključno z njegovimi postopki in zaupnostjo. Pravni svetovalci in podporniki, razen tistih, ki so našteti zgoraj, ne smejo biti navzoči.«

Zadnji odstavek lahko vključuje izraz ljubezni, upanja in skrbi.

Navodila o tem, koga lahko povabi, da spregovori na svetu, so v 32.10.3, št. 4.

Če pisma ni mogoče dostaviti osebno, ga lahko pošljete s priporočeno pošto in zahtevano povratnico.

Škof ali kolski predsednik načrtuje svet o članstvu v času, ki ustreza posamezniku. Prav tako poskrbi, da imajo dovolj časa za pridobitev izjav žrtev kršitve, če jih želijo priskrbeti (gl. 32.10.2).

Škof ali kolski predsednik pripravi člana na svet tako, da pojasni njegov namen in postopke. Pojasni tudi odločitve, ki jih bo svet nemara sprejel, in njihove posledice. Če je član priznal, voditelj pojasni, da bo priznanje moralo biti uporabljeno na svetu o članstvu.

Ko je žrtev (denimo incesta, zlorabe otroka, zlorabe zakonca ali goljufije) član Cerkve, škof ali kolski predsednik stopi v stik z njegovim sedanjim škofom ali kolskim predsednikom. Ti voditelji se odločijo, ali bi bilo koristno žrtvi dati priložnost, da poda pisno izjavo o kršitvi in njenih posledicah. Te izjave lahko preberete na svetu o članstvu (gl. 32.10.3, 3. št.). Cerkveni voditelji nimajo pooblastil, da bi stopili v stik z žrtvami, ki niso člani Cerkve.

Vsakršno komunikacijo z žrtvijo v ta namen opravi njen sedanji škof ali kolski predsednik. Če žrtev pripravi izjavo, jo ta voditelj da škofu ali kolskemu predsedniku, ki skliče svet o članstvu. Voditelji morajo zelo paziti, da ne povzročijo še večje travme. Gl. 32.4.3 za druga opozorila.

Vse poizvedbe o žrtvi, mlajši od osemnajst let, potekajo prek otrokovih staršev ali zakonitih skrbnikov, razen če bi s tem ogrozili žrtev.

Za informacije o škofih in kolskih predsednikih, ki prejemajo navodila v primeru zlorabe, gl. 32.4.5 in 38.6.2.1.

Škof ali kolski predsednik tik pred začetkom sveta udeležencem pove, za koga je svet in kakšna je prijavljena kršitev. Če je potrebno, pojasni postopke sveta.

Če je posameznik prisoten, se ga povabi v prostor. Če je bil škof povabljen, da se udeleži kolskega sveta o članstvu, se ga prav tako istočasno pokliče v prostor. Če je posameznik povabil oddelčno predsednico Društva za pomoč, ali predsednika starešinskega zbora, naj sta prisotna in nudita podporo, se ju prav tako prosi, naj vstopita.

Škof ali kolski predsednik vodi svet v ljubečem duhu, kakor je navedeno v nadaljevanju.

1. Nekoga prosi, naj izreče uvodno molitev.

2. Navede poročilo o prijavljeni kršitvi. Posamezniku (če je prisoten) da možnost, da to izjavo potrdi, zanika ali pojasni.

3. Če član kršitev potrdi, se škof, ali kolski predsednik, pomakne na peto točko spodaj. Če član to zanika, škof, ali kolski predsednik, predloži informacije o tem. To lahko vključuje zanesljivo dokumentacijo in glasno branje morebitnih pisnih izjav žrtev (gl. 32.10.2). Če takšno izjavo prebere, zaščiti identiteto žrtve.

4. Če član kršitev zanika, lahko svetu predloži informacije. Ta je lahko pisna. Ali pa član lahko prosi tiste, ki bi lahko priskrbeli ustrezne informacije, naj drug za drugim spregovorijo na svetu. To bi morali biti člani Cerkve, razen če je škof, ali kolski predsednik, vnaprej določil, da se nečlan lahko udeleži. Ti počakajo v ločenem prostoru, dokler se jih ne prosi za besedo. Vsak, ko konča, zapusti prostor, kjer poteka svet. Biti morajo pripravljeni upoštevati spoštljivo naravo sveta, vključno z njegovimi postopki in zaupnostjo. Pravni svetovalec člana ne sme biti prisoten, kakor tudi ne podporniki, razen tistih, omenjenih v drugem odstavku tega poglavja.

5. Škof ali kolski predsednik lahko vljudno in spoštljivo postavlja vprašanja članu. Vprašanja lahko postavlja tudi drugim ljudem, ki jih je član prosil, naj predložijo informacije. Vprašanja lahko postavljata tudi svetovalca v škofovstvu ali kolskem predsedstvu. Vsa vprašanja naj bodo kratka in omejena na bistvena dejstva.

6. Po predstavitvi vseh relevantnih informacij škof, ali kolski predsednik, članu dovoli zapustiti prostor. Tudi tajnik lahko odide, razen če je visoki svet sodeloval na kolskem svetu o članstvu. Če je na kolskem svetu o članstvu prisoten članov škof, lahko gre. Če se predsednica Društva za pomoč, ali predsednik zbora starešin, udeleži, da nudi podporo, prav tako lahko gre.

7. Škof, ali kolski predsednik, svoja svetovalca prosi za komentarje ali vpoglede. Če se je kolskega sveta o članstvu udeležil visoki svet, ga prosi za njihove komentarje in vpoglede.

8. Škof, ali kolski predsednik, s svojima svetovalcema v duhu molitve prosi za Gospodovo voljo glede zadeve. Vseskozi naj bodo v prostoru le kolski predsednik in njegova svetovalca ali škof in njegova svetovalca. Če kolski svet o članstvu vključuje visoki svet, gre kolsko predsedstvo običajno v pisarno kolskega predsednika.

9. Škof, ali kolski predsednik, svetovalcema pove svojo odločitev in ju prosi, naj jo podpreta. Če kolski svet o članstvu vključuje visoki svet, se kolsko predsedstvo vrne v prostor in prosi visoki svet, naj odločitev podpre. Če svetovalec, ali visoki svetovalec, meni drugače, škof ali kolski predsednik prisluhne in skuša razrešiti nesoglasja. Za odločitev je odgovoren predsedujoči voditelj.

10. Osebo povabi nazaj. Če so tajniku dovolili, da gre, ga prav tako povabijo zraven. Če je na kolskem svetu o članstvu prisoten članov škof, se ga prav tako povabi zraven. Če sta navzoča predsednica Društva za pomoč ali predsednik zbora starešin, da nudita podporo, ju prav tako pokličejo.

11. Škof ali kolski predsednik odločitev sveta posreduje v ljubečem duhu. Če je odločitev formalna omejitev privilegijev članstva v Cerkvi ali ukinitev članstva, pojasni pogoje (gl. 32.11.3 in 32.11.4). Pojasni tudi, kako preseči omejitve, ter da druga navodila in nasvete. Škof, ali kolski predsednik, svet lahko začasno prekine, da prosi za dodatna navodila ali informacije, preden sprejme odločitev. V tem primeru pojasni naslednje.

12. Pojasni, da ima posameznik pravico do pritožbe (gl. 32.13).

13. Nekoga prosi, naj izreče zaključno molitev.

Najsi je posameznik prisoten ali ne, ga škof ali kolski predsednik seznani z odločitvijo, kakor je pojasnjeno v 32.12.1.

Nobenemu udeležencu sveta o članstvu ni dovoljeno delati zvočnih, video ali pisnih zapiskov. Tajnik si lahko dela zapiske z namenom priprave Poročila o svetu o članstvu v Cerkvi. Vendar takšni zapiski ne smejo biti dobesedni zapis ali prepis. Ko je poročilo pripravljeno, vse zapiske nemudoma uniči.

V določenih primerih je posameznik morda nedolžen in ostaja na dobrem glasu. V določenih primerih je posameznik morda grešil, se iskreno pokesal in je na dobrem glasu. Škof, ali kolski predsednik, lahko svetuje in opozori na prihodnje ukrepe. Po svetu še naprej nudi podporo, kolikor je ta potrebna.

Slika

par sedi skupaj

Na nekaterih svetih o članstvu voditelji lahko določijo, da član ni na dobrem glasu – da pa formalne omejitve članstva niso upravičene. V teh primerih se svet lahko odloči, da se mora škof ali kolski predsednik z osebo posvetovati ali jo grajati. To posvetovanje lahko vključuje neformalne omejitve članstva, kakor je navedeno v 32.8.3.

Osebno posvetovanje in neformalne omejitve članstva ne prideta v poštev, ko se svet skliče zaradi grehov, navedenih v 32.6.1.

Na nekaterih svetih o članstvu voditelji lahko sklenejo, da je najbolje, če se posamezniku začasno formalno omeji privilegije članstva v Cerkvi. Formalne omejitve morda zadostujejo za vse, razen za najhujše grehe ali situacije, za katere bi bilo članstvo ukinjeno (gl. 32.11.4).

Tisti, ki imajo formalne omejitve članstva, so še vedno člani Cerkve. Vendar so njihovi privilegiji članstva v Cerkvi omejeni takole:

• Ne smejo v tempelj. Vendar še naprej lahko nosijo tempeljske garme, če so prejeli obdaritev. Če ima član tempeljsko dovolilnico, jo voditelj prekliče v VVT.

• Ne smejo izvajati duhovništva.

• Ne smejo vzeti zakramenta ali sodelovati pri izkazovanju podpore voditeljem Cerkve.

• V cerkvi ne smejo imeti govorov, lekcij ali molitev. Niti ne smejo služiti v cerkvenih poklicih.

Spodbuja se jih, naj se udeležujejo cerkvenih sestankov in dejavnosti, če je njihovo obnašanje primerno. Prav tako se jih spodbuja, naj plačujejo desetino in darovanja.

Škof ali kolski predsednik lahko doda druge pogoje, denimo izogibanje pornografskemu gradivu in drugim zlim vplivom. Običajno doda pozitivne pogoje. Ti so lahko redna prisotnost v cerkvi, redna molitev in branje svetih spisov in drugega cerkvenega gradiva.

Če so članu formalno omejeni privilegiji članstva v Cerkvi, je to zabeleženo v članski dokumentaciji.

Formalna omejitev običajno traja najmanj eno leto, lahko pa tudi dlje. Ko član dosega določen napredek v iskrenem kesanju, škof, ali kolski predsednik, skliče še en svet, da bi obravnavali ukinitev omejitev (gl. 32.16.1). Če član še naprej sledi vzorcu greha, voditelj lahko skliče še en svet, da razmisli o drugih ukrepih.

Na nekaterih svetih o članstvu voditelji lahko sklenejo, da je najbolje, če se dotičnemu začasno ukine članstvo v Cerkvi (gl. Mozija 26:36, Alma 6:3, Moroni 6:7, Nauk in zaveze 20:83).

Ukinitev članstva v Cerkvi se zahteva za umor (kakor je opredeljeno v 32.6.1.1) in mnogoženstvo (kakor je pojasnjeno v 32.6.1.2). Skoraj vedno se zahteva za incest, kakor je pojasnjeno v 32.6.1.2 in 38.6.10.

Glede na vodstvo Duha je ukinitev članstva morda potrebna tudi v naslednjih primerih:

• za tiste, ki predstavljajo resno grožnjo za druge,

• za tiste, ki so še zlasti hudo grešili,

• za tiste, ki se ne kesajo za hude grehe (gl. dejavnike v 32.7),

• za tiste, ki hudo grešijo in s tem škodijo Cerkvi.

Svet o članstvu v oddelku, veji ali okrožju lahko predlaga, da se članu, ki še ni prejel tempeljske obdaritve, ukine članstvo v Cerkvi. Vendar pa je pred dokončno odločitvijo potrebna odobritev predsednika kola ali misijona.

Tisti, katerim je bilo članstvo v Cerkvi ukinjeno, ne morejo biti upravičeni do vseh privilegijev članstva.

• Ne smejo v tempelj ali nositi tempeljskih garm. Če ima član tempeljsko dovolilnico, jo voditelj razveljavi v VVT.

• Ne smejo izvajati duhovništva.

• Ne smejo vzeti zakramenta ali sodelovati pri izkazovanju podpore voditeljem Cerkve.

• V cerkvi ne smejo imeti govorov, lekcij, molitev ali voditi dejavnosti. Niti ne smejo služiti v cerkvenih poklicih.

• Ne smejo plačevati desetine in darovanj.

Spodbuja se jih, naj se udeležujejo cerkvenih sestankov in dejavnosti, če je njihovo obnašanje primerno.

Razmisliti je potrebno, da bi tiste, katerih članstvo v Cerkvi je bilo ukinjeno, lahko ponovno sprejeli s krstom in potrditvijo. Običajno se morajo vsaj eno leto iskreno kesati. Škof ali kolski predsednik skliče še en svet o članstvu, da razmisli o ponovnem sprejemu (gl. 32.16.1).

Škofje naslovijo vprašanja o navodilih v priročniku za svete o članstvu na kolskega predsednika.

Kolski predsednik se o težkih zadevah lahko posvetuje s svojim dodeljenim področnim sedemdeseterim. Kolski predsednik se mora o zadevah, navedenih v 32.6.3, posvetovati s področnim predsedstvom. Vendar naj kolski predsednik področnega sedemdeseterega ali generalnega voditelja ne sprašuje, kako naj se odloči glede težkih vprašanj. Kolski predsednik se odloči, ali naj se sestane svet za obravnavanje tega ravnanja. Če se svet sestane, sklep sprejme kolski predsednik ali škof.

Prvo predsedstvo ima zadnjo besedo pri vseh omejitvah in ukinitvah članstva v Cerkvi.

Ko se svet zaključi, škof, ali kolski predsednik, članu običajno pove, kakšen je sklep. Vendar se svet lahko začasno prekine, da poišče dodatno pomoč ali informacije, preden sprejme odločitev.

Svet o članstvu v oddelku, veji ali okrožju lahko predlaga, da se članu, ki še ni prejel tempeljske obdaritve, ukine članstvo v Cerkvi. Vendar je pred dokončno odločitvijo potrebna odobritev predsednika kola ali misijona.

Škof ali kolski predsednik pojasni posledice odločitve, kakor je navedeno v 32.11. Običajno tudi svetuje glede pogojev kesanja, zato da se omejitve lahko ukine ali da se posameznika lahko ponovno sprejme v Cerkev.

Škof ali kolski predsednik posamezniku nemudoma izroči pisno obvestilo o odločitvi in njenih posledicah. To obvestilo vsebuje splošno izjavo, da je bil ukrep sprejet v odziv na ravnanje, ki je v nasprotju s cerkvenimi zakoni in redom. Vsebuje lahko tudi nasvet o ukinitvi članskih omejitev ali ponovnem sprejemu v Cerkev. Posameznika naj obvesti, da se na odločitev lahko pritoži (gl. 32.13).

Če se posameznik sveta ne udeleži, zadošča, če se ga o odločitvi seznani pisno. Škof ali kolski predsednik se prav tako lahko sestane s posameznikom.

Škof ali kolski predsednik posamezniku ne da obrazca Poročilo sveta o članstvu v Cerkvi.

Če škof, ali kolski predsednik, članu na osebnem posvetovanju neformalno omeji privilegije članstva, o tem običajno ne obvesti nikogar (gl. 32.8.3). Vendar se voditelji, ko pomagajo članom, med seboj lahko posvetujejo o neformalnih omejitvah.

Če se članu na svetu o članstvu formalno omeji ali ukine članske privilegije, se škof, ali kolski predsednik, o odločitvi pogovarja le s tistimi, ki to morajo vedeti. Veljajo naslednja navodila.

• Upošteva potrebe žrtev in morebitnih žrtev ter občutke družine posameznika.

• Odločitve ne sporoči, če se je posameznik nanjo pritožil. Lahko pa sporoči, da je vložena pritožba, če meni, da je to potrebno za zaščito potencialnih žrtev. Prav tako lahko to sporoči v podporo zdravljenja žrtev (četudi ne razkrije imena žrtev) ali da zaščiti integriteto Cerkve.

• Po potrebi škof v strogi zaupnosti odločitev sporoči članom oddelčnega sveta. S tem seznani voditelje, ki morda razmišljajo, da je posameznik na voljo za poklice, poučevanje lekcij, molitve ali govore. Pa tudi zato, da voditelje spodbudi, naj članu in njegovi družini izkažejo skrb in podporo.

• Z odobritvijo kolskega predsednika škof lahko javi odločitve na sestankih svojega oddelčnega zbora starešin in Društva za pomoč, če gre za kaj od naslednjega:

  • Predatorsko vedenje, ki morda ogroža druge.

  • Poučevanje lažnega nauka ali druge oblike odpadništva.

  • Očitni grehi, denimo izvajanje mnogoženstva ali uporaba kultnih naukov za pritegnitev sledenja.

  • Javno ugovarjanje dejanjem ali naukom generalnih ali lokalnih cerkvenih voditeljev.

• V takih primerih bo kolski predsednik morda moral tudi odobriti komunikacijo s člani drugih oddelkov v kolu.

• V določenih primerih škof ali kolski predsednik morda meni, da bi bilo dobro obvestiti nekaj žrtev, ali vse, in njihove družine, da je bil za tega posameznika sklican svet o članstvu. To stori preko njihovega škofa ali kolskega predsednika.

• Če ta posameznik s svojimi predatorskimi nagnjenji druge izpostavlja tveganju, škof, ali kolski predsednik, na to lahko opozori, da zaščiti druge. Zaupnih informacij ne razkrije in ne špekulira.

• V vseh drugih primerih škof, ali kolski predsednik, vsakršno komunikacijo omeji na splošno izjavo. Preprosto izjavi, da so bili privilegiji članstva v Cerkvi za tega posameznika omejeni oziroma ukinjeni zaradi ravnanja, ki je v nasprotju s cerkvenimi zakoni in redom. Prisotne prosi, naj se o tem ne pogovarjajo. Ne vpraša, ali dejanje podpirajo ali mu nasprotujejo.

• Če član po zasedanju sveta o članstvu ostaja na dobrem glasu (gl. 32.11.1), škof ali kolski predsednik to lahko pove, da utiša govorice.

V nekaterih primerih bo moral škof sporočiti, da je posameznik izstopil iz Cerkve (gl. 32.14.9). Škof ne poda nobene druge podrobnosti.

Po vsakem svetu o članstvu škof, ali kolski predsednik, obrazec Poročilo sveta o članstvu v Cerkvi nemudoma odda preko VVT. Tajnika lahko prosi, naj pripravi poročilo. Poskrbi, da se na kraju samem ne hrani noben pisni ali elektronski izvod. Prav tako poskrbi, da so vsi zapiski, uporabljeni za pripravo poročila, nemudoma uničeni.

Formalne omejitve članstva v Cerkvi so zabeležene v posameznikovi članski dokumentaciji. Cerkveni sedež naredi to opombo potem, ko prejme Poročilo sveta o članstvu v Cerkvi. Ko se član pokesa, mora voditelj sklicati še en svet, da bi obravnavali ukinitev teh omejitev (gl. 32.16.1).

Če se posamezniku formalno ukine članstvo v Cerkvi, na sedežu Cerkve odstranijo člansko dokumentacijo, potem ko prejmejo Poročilo sveta o članstvu v Cerkvi. Če posameznik želi, mu voditelji pomagajo, da se pripravi, da se ga s krstom in potrditvijo ponovno sprejme v Cerkev (gl. 32.16.1).

Ko se posameznika ponovno sprejme v Cerkev, škof odda obrazec Poročilo sveta o članstvu v Cerkvi. Potrdila o krstu in potrditvi se ne ustvarja, temveč se krst in potrditev zabeležita na obrazcu Poročilo sveta o članstvu v Cerkvi.

Če član ni prejel obdaritve, cerkveni sedež določi člansko dokumentacijo, iz katere so razvidni datumi prvotnega krsta in drugih uredb. Dokument ne omenja ukinitve članstva v Cerkvi.

Če je član obdaritev prejel, cerkveni sedež ažurira člansko dokumentacijo s prikazom novih datumov krsta in potrditve. Ta dokumentacija vključuje tudi sporočilo »Prošnja za vrnitev blagoslovov«. Potem ko so članu blagoslovi vrnjeni (gl. 32.17.2), se članska dokumentacija ažurira tako, da so prikazani datumi prvotnega krsta in drugih uredb. Ta ne omenja ukinitve članstva v Cerkvi.

Cerkveni sedež po pooblastilu Prvega predsedstva naredi opombo v posameznikovi članski dokumentaciji za vse naslednje situacije.

1. Škof ali kolski predsednik odda obrazec Poročilo sveta o članstvu v Cerkvi, kar kaže na to, da je bilo članstvo tega posameznika formalno omejeno ali ukinjeno zaradi katerega od naslednjih ravnanj:

   1. incest

   2. spolna zloraba otroka ali mladostnika, spolno izkoriščanje otroka ali mladostnika oziroma huda telesna ali čustvena zloraba otroka ali mladostnika

   3. vpletenost v otroško pornografijo, kakor je navedeno v 38.6.6

   4. mnogoženstvo

   5. spolno predatorsko vedenje odraslega

   6. transseksulanost – dejanje, ko nekdo spremeni spol v nasprotni biološki spol, kot ga ima ob rojstvu (gl. 38.6.23)

   7. poneverjanje cerkvenih sredstev ali kraja cerkvene lastnine (gl. 32.6.3.3)

   8. zloraba cerkvene sociale

   9. grozilno vedenje (denimo spolno, nasilno ali finančno) oziroma ravnanje, ki škodi Cerkvi

2. Škof in kolski predsednik pošljeta pisno obvestilo, da je posameznik:

   1. priznal ali bil obtožen kaznivega dejanja, ki vključuje enega od zgoraj navedenih dejanj,

   2. bil v civilni tožbi spoznan za odgovornega goljufije ali drugih nezakonitih dejanj, ki vključujejo enega od zgoraj navedenih dejanj.

Ko škof prejme člansko dokumentacijo z opombo, upošteva navodila v opombi.

Samo Prvo predsedstvo lahko dovoli izbris opombe iz članske dokumentacije. Če kolski predsednik predlaga izbris opombe, uporabi VVT (gl. 6.2.3). Urad Prvega predsedstva ga obvesti, ali je predlog odobren ali ne.

Če je posamezniku članstvo zaradi poneverjanja cerkvenih sredstev omejeno ali ukinjeno, škof ali kolski predsednik o tem poroča, kakor je navedeno v 34.7.5.

Včasih se član Cerkve odseli, medtem ko so veljavni ukrepi glede članstva ali drugih resnih pomislekov. Včasih mora škof posredovati informacije novemu škofu, preden pošlje člansko dokumentacijo v novo enoto. V teh primerih škof (ali pooblaščeni tajnik) lahko omeji prenos članske dokumentacije. Dokumentacija ostane v enoti, dokler škof (ali pooblaščeni tajnik) omejitve ne odpravi. To škofu omogoča, da posreduje pomisleke in informacije.

Nekateri člani so bili obsojeni za zločin in prestajajo zaporno kazen. Škof ali kolski predsednik enote, kjer je posameznik živel, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno, povzame vse potrebne ukrepe za formalne omejitve ali ukinitev članstva. Če so bili privilegiji članstva omejeni, voditelj (ali pooblaščeni tajnik) pošlje člansko dokumentacijo v enoto, ki je odgovorna za kraj, kjer posameznik prestaja zaporno kazen. Če je bilo članstvo ukinjeno, škof ali kolski predsednik stopi v stik z voditeljem enote. (Gl. 32.15.)

Če član prosi za izstop iz Cerkve, škof skuša izvedeti, ali se je pripravljen pogovoriti o pomislekih in jih skušati razrešiti. Škof in član se lahko posvetujeta tudi s kolskim predsednikom. Voditelj poskrbi, da član razume naslednje posledice izstopa iz Cerkve.

• Prekliče se vse uredbe.

• Ukine se vse privilegije članstva.

• Ponovni sprejem s krstom in potrditvijo se lahko zgodi le po temeljitem pogovoru in, v veliko primerih, po zasedanju sveta o članstvu (gl. 32.16.2).

• Kdor je že prejel obdaritev, je do vrnitve duhovništva in tempeljskih blagoslovov upravičen le z odobritvijo Prvega predsedstva in najmanj eno leto po ponovnem sprejemu (gl. 32.17.2).

Če član še vedno želi izstopiti iz Cerkve, da škofu pisno podpisano prošnjo. Škof prošnjo pošlje kolskemu predsedniku preko VVT. Kolski predsednik potem prošnjo pregleda in jo pošlje preko tega sistema. Voditelji naj se na prošnje nemudoma odzovejo.

Posameznik se lahko članstvu odpove tudi tako, da na sedež Cerkve pošlje podpisano, overjeno prošnjo.

Mladoletnik, ki se želi odpovedati članstvu v Cerkvi, upošteva ista pravila kot odrasli, a z naslednjo izjemo: Prošnjo mora podpisati mladoletnik (če je starejši od osem let) in starš(i) ali skrbnik(i), ki ima(jo) za mladoletnika zakonito skrbništvo.

Če član, ki se odpoveduje članstvu, grozi, da bo sprožil sodni postopek zoper Cerkev ali njene voditelje, kolski predsednik upošteva navodila v 38.8.23.

Četudi imajo duhovniški voditelji podatek o hudem grehu, je prošnjo za izstop iz Cerkve potrebno obravnavati. Vsakršne informacije o nerazrešenih grehih so zabeležene, ko je prošnja poslana preko VVT. To duhovniškim voditeljem omogoča, da v prihodnosti razrešijo takšne zadeve, če posameznik zaprosi za ponovni sprejem v Cerkev 32.16.2).

Duhovniški voditelj ne bi smel predlagati izstopa iz Cerkve, zato da bi se izognil zasedanju sveta o članstvu.

Voditelji še naprej služijo tistim, ki izstopijo iz Cerkve, razen če ti zahtevajo, da nočejo stikov.

Ko se na svetu o članstvu osebi omeji ali ukine članske privilegije, se mora sestati še en svet, da bi obravnavali ukinitev omejitev ali ponovni sprejem posameznika v Cerkev. Ta svet bi moral prav tako imeti enako stopnjo polnomočja (ali višjo) kakor prvotni svet. Na primer, če je kolski predsednik, ali predsednik misijona, predsedoval prvotnemu svetu, kolski predsednik, ali predsednik misijona, predseduje svetu, da bi obravnavali ukinitev omejitev ali ponovni sprejem posameznika.

Svet skliče sedanji škof ali kolski predsednik. Najprej se prepriča, da se je posameznik pokesal in je pripravljen in vreden, da uživa blagoslove članstva v Cerkvi.

Tisti, katerih članstvo v Cerkvi je bilo formalno omejeno, se morajo običajno vsaj eno leto iskreno kesati, preden se začne razmišljati o ukinitvi omejitev. Tisti, katerih članstvo v Cerkvi je bilo ukinjeno, se morajo skoraj vedno vsaj eno leto iskreno kesati, preden se začne razmišljati o njihovem ponovnem sprejemu. Za člana, ki je bil takrat, ko je zagrešil hud greh, na visokem cerkvenem položaju, je to obdobje daljše (gl. 32.6.1.4).

Za svet, na katerem boste obravnavali ukinitev omejitev ali ponovni sprejem posameznika v Cerkev, veljajo ista navodila, kakor za druge svete o članstvu. Škof za sklic sveta potrebuje odobritev kolskega predsednika. V misijonu predsednik veje ali okrožni predsednik potrebuje odobritev predsednika misijona.

Naslednja navodila veljajo, ko skličete svet o članstvu, da bi obravnavali ukinitev omejitev članstva v Cerkvi ali ponovni sprejem posameznika v Cerkev. Vsa ta navodila morda ne veljajo za vsak primer.

1. Ponovno se seznanite z odločitvami prvotnega sveta o članstvu. Škof, ali kolski predsednik, pregleda obrazec Poročilo sveta o članstvu v Cerkvi. Za izvod zaprosi v VVT. Po pregledu obrazca lahko stopi v stik s škofom ali kolskim predsednikom, kjer je potekal prvotni svet, da prosi za pojasnilo.

2. S posameznikom opravite razgovor. Škof, ali kolski predsednik, z dotičnim opravi temeljit razgovor, da ugotovi, kako močna je njegova vera v Jezusa Kristusa in obseg kesanja. Prav tako določi, ali izpolnjuje pogoje, opisane v prvotnem ukrepu.

3. Določite status kazenskega ali civilno sodnega postopka. Včasih je dotični kaznivo dejanje priznal oziroma je bil zanj obsojen. Včasih je bil v civilni tožbi spoznan za krivega goljufije ali drugih kaznivih dejanj. V teh primerih voditelj običajno ne skliče sveta, dokler član ne izpolni vseh pogojev katerekoli kazni, odredbe ali sodbe, ki so jo izdali pravni organi. Ti pogoji lahko vključujejo zaporno kazen, pogojno kazen, pogojni izpust in denarno kazen ali povračilo. Za izjeme je pred zasedanjem sveta o članstvu potrebna odobritev Prvega predsedstva. Izjema je lahko nekdo, ki je izpolnil zakonske zahteve in se iskreno pokesal, vendar je na doživljenjski preizkusni kazni ali mu je naložena visoka globa.

4. Stopite v stik z duhovniškim voditeljem žrtev. Škof, ali kolski predsednik, stopi v stik s sedanjim škofom ali kolskim predsednikom posameznih žrtev (gl. 32.10.2).

5. Podajte obvestilo o sklicu sveta. Člana obvesti o datumu, uri in kraju sveta.

6. Vodite svet. Vodi svet v skladu z navodili v 32.10.3. Člana vpraša, kaj je naredil, da bi se pokesal. Vpraša ga tudi o njegovi predanosti Jezusu Kristusu in Cerkvi. Ko so predstavljene vse pomembne zadeve, člana prosi, naj zapusti prostor. S svetovalcema moli o tem, kako naj ukrepajo. Možne so tri odločitve:

   1. Nadaljujte s članskimi omejitvami ali ukinitvijo.

   2. Ukinite omejitve ali odobrite ponovni sprejem.

   3. Prvemu predsedstvu predlagajte, da se omejitve ukine ali odobri ponovni sprejem (če je potrebno glede na spodnji obrazec »Prosite za odobritev Prvega predsedstva«).

7. Posredujte odločitev. Ko svet sprejme odločitev, jo predsedujoči voditelj posreduje članu. Če je potrebna odobritev Prvega predsedstva, pojasni, da je odločitev predlagana Prvemu predsedstvu.

8. Oddajte poročilo. Škof ali kolski predsednik pošlje obrazec Poročilo sveta o članstvu v Cerkvi preko VVT. Tajnika lahko prosi, naj pripravi to poročilo. Poskrbi, da se na kraju samem ne hrani noben pisni ali elektronski izvod. Prav tako poskrbi, da so vsi zapiski, uporabljeni za pripravo poročila, nemudoma uničeni.

9. Prvo predsedstvo zaprosite za odobritev (če je potrebno). V naslednjih okoliščinah je odobritev Prvega predsedstva potrebna za ukinitev formalnih članskih omejitev ali ponovno vključitev posameznika v Cerkev. Ta odobritev je obvezna, četudi je bilo dejanje storjeno potem, ko je bilo članstvo v Cerkvi formalno omejeno ali ukinjeno.

   Kolski predsednik pošlje prošnjo Prvemu predsedstvu le, če predlaga odobritev 6.2.3).

   1. Umor

   2. Incest

   3. Spolna zloraba otroka ali mladostnika, spolno izkoriščanje otroka ali mladostnika ali huda telesna ali čustvena zloraba otroka ali mladostnika, ki jo je zakrivil odrasli ali več let starejši mladostnik.

   4. Vpletenost v otroško pornografijo, ko obstaja pravna obsodba

   5. Odpadništvo

   6. Mnogoženstvo

   7. Hud greh nekoga na visokem cerkvenem položaju

   8. Transseksulanost – dejanje, ko nekdo spremeni spol v nasprotni biološki spol, kot ga ima ob rojstvu (gl. 38.6.23)

   9. Poneverjanje cerkvenih sredstev ali lastnine

10. Podajte pisno obvestilo o odločitvi. Škof ali kolski predsednik poskrbi, da posameznik prejme takojšnje pisno obvestilo o odločitvi in njenih posledicah.

11. Krstite in potrdite. Če je bilo članstvo v Cerkvi na prvotnem svetu ukinjeno, se mora posameznik ponovno krstiti in biti potrjen. Če je odobritev Prvega predsedstva potrebna, se te uredbe lahko izvaja le po prejemu te odobritve. Potrdila o krstu in potrditvi se ne pripravi (gl 32.14.4).

Če posameznik formalno izstopi iz Cerkve, se mora zato, da bo ponovno sprejet v Cerkev, krstiti in biti potrjen. Pri odraslih ponovni sprejem običajno ne pride v poštev vsaj eno leto po izstopu iz Cerkve.

Ko posameznik prosi za ponovni sprejem, škof ali kolski predsednik pridobi obrazec Poročilo o administrativnem postopku, ki je bil priložen k prošnji za izstop. To lahko dobi preko VVT.

Škof ali kolski predsednik potem s posameznikom opravi temeljit razgovor. Vpraša ga o razlogih za prvotno prošnjo in željo po ponovnem sprejemu. V ljubečem duhu vpraša o hudih grehih, ki jih je posameznik nemara zagrešil bodisi preden bodisi potem, ko je izstopil iz Cerkve. Voditelj ne nadaljuje s ponovnim sprejemom, dokler ni prepričan, da se je posameznik pokesal in je pripravljen in vreden blagoslovov članstva v Cerkvi.

Sledijo navodila za ponovni sprejem po izstopu:

• Svet o članstvu se skliče, če je bilo posameznikovo članstvo v času izstopa formalno omejeno.

• Svet o članstvu se skliče, če je posameznik, preden je izstopil iz Cerkve, zagrešil hud greh, denimo odpadništvo.

V drugih okoliščinah se sveta o članstvu ne skliče, razen če škof, ali kolski predsednik, sklene, da je potreben.

Ko je svet o članstvu potreben za nekoga, ki je prejel tempeljsko obdaritev, ga skliče kolski predsednik. Ko je svet potreben za nekoga, ki še ni prejel obdaritve, ga skliče škof z odobritvijo kolskega predsednika.

Če je posameznik vpleten v katerokoli dejanje v 32.16.1, št. 9, bodisi pred ali po izstopu iz Cerkve, je za ponovni sprejem potrebna odobritev Prvega predsedstva. Če je posameznik vpleten v katerokoli dejanje v 32.14.5, št. 1, bodisi pred ali po izstopu iz Cerkve, bo v članski dokumentaciji zabeležena opomba.

Kdor prosi za ponovni sprejem, mora izpolnjevati iste pogoje, kakor drugi, ki se krstijo. Ko je škof, ali kolski predsednik, prepričan, da je posameznik vreden in si iskreno želi, da bi bil ponovno sprejet, se posameznik lahko krsti in ga potrdijo. Potrdilo Krst in potrditev se ne ustvari (gl. 32.14.4).

Naslednja preglednica prikazuje ustrezno raven cerkvene dejavnosti za tistega, ki je bil ponovno sprejet s krstom in potrditvijo.

Tisti, ki so predhodno prejeli tempeljsko obdaritev in so bili ponovno sprejeti s krstom in potrditvijo, lahko prejmejo duhovništvo in tempeljske blagoslove le preko uredbe vrnitve blagoslovov (gl. Nauk in zaveze 109:21). Niso znova posvečeni v duhovniške službe niti ne prejmejo obdaritve. Ti blagoslovi so vrnjeni z uredbo. Bratom se vrne prvotne duhovniške službe, razen službe sedemdeseterega, škofa ali patriarha.

Samo Prvo predsedstvo lahko odobri izvedbo uredbe vrnitve blagoslovov. Prošnja za to uredbo ne bo obravnavana prej kakor eno leto potem, ko je bil posameznik s krstom in potrditvijo ponovno sprejet.

Škof in kolski predsednik s posameznikom opravita razgovor, da ugotovita, ali je vreden in pripravljen. Ko kolski predsednik meni, da je pripravljen, zaprosi za vrnitev blagoslovov s pomočjo VVT. Glede odgovornosti kolskega predsednika pri pošiljanju prošenj Prvemu predsedstvu gl. 6.2.3.

Če Prvo predsedstvo odobri vrnitev blagoslovov, zadolži generalnega voditelja ali kolskega predsednika, da s tem posameznikom opravi razgovor. Če je spoznan za vrednega, ta voditelj izvede uredbo, da se mu blagoslove vrne.

Več informacij o članski dokumentaciji in vrnitvi blagoslovov lahko najdete v 32.14.4.